Ljubljana 30.april, 2020

Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:

1. Sveta maša

1. Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
   1. Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
   2. V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
   3. Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.
   4. Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu. 
   5. V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
   6. Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
   7. V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.
   8. Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
   9. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
   10. Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.
   11. Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
   12. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
   13. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.

2. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.

3. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut). 

4. Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.). 

5. Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.

6.  Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).

2. Zakrament svete spovedi

7.     Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

8. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

3. Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

9.     Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.

10. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.

11.  Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.

12.  Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

13.  Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.

4. Pogrebi

14. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.

15.  Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

5. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti

16.  Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.

17. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. 

18. Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.

19. Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.

Če je le mogoče, pa smo verni povabljeni, da mašo spremljamo preko radia, televizije ali spleta. Za vas smo zbrali nekaj možnosti, ki jih ponuja splet. 

Še posebej pa so se potrudili na nacionalni televiziji, kjer bomo od te nedelje dalje lahko mašo spremljali ob 10:00 na 2. programu ter na radiu ARS. Maše bodo prenašali iz Mariborske stolnice, kjer bo vsako nedeljo maše obhajal nadškof Alojzij Cvikl.

Vsak dan ob 6:00, 12:00. 18:00 in 00:00 lahko sveto mašo spremljate na Exodus TV, ob nedeljah pa je dodan tudi prenos maše papeža Frančiška ob 8:30. 

Radio Ognjišče svete maše predvaja med tednom ob 19:00 in ob nedeljah ob 10:00, ko se bo pridružil programu RTV Slovenija. 

Video prenos svete maše lahko vsak delovnik ob 7:00 in ob 18:30, ob nedeljah pa ob 8:00 in ob 10:00 spremljamo iz župnije Ljubljana – Koseze, ki posnetke objavlja tudi na svojem YouTube kanalu.

Prenose pa v času bogoslužij omogočajo tudi na Zaplazu, povezave do prenosov svetih maš iz svojih cerkva pa omogočajo tudi manjši bratje kapucini, ki med drugim delujejo v župniji Ljubljana - Štepanja vas in v Škofji Loki. 

Seznam maš s spletnimi povezavami:

Ko epidemija koronavirusa po vsem svetu dobiva vse večje razsežnosti, se kristjani lahko v molitvi obrnemo k svetemu Roku. Že od srednjega veka in časa uničujočih kug naprej so se verniki zatekali k njemu kot zaščitniku pred epidemijami.

Življenje med kužnimi bolniki

Sveti Rok je bil sin guvernerja iz francoskega mesta Montpellier. Starši so bili že v letih, ko se jim je po nešteto molitvah in priprošnjah rodil Rok. Ko jim je bil nazadnje otrok vendarle dan, so ga zaobljubili Bogu. Ob smrti staršev je bilo Roku 20 let in takrat se je odločil, da bo prodal vse svoje imetje in postal Kristusov ubožec po zgledu svetega Frančiška Asiškega. Vstopil je v tretji red in se v romarskih oblačilih podal v Rim, proseč miloščine. Takrat je po Italiji kosila kuga in Rok se je posvetil skrbi za kužne bolnike ter mnoge tudi ozdravil.

Upodobljen z zvestim psom

Ko je zbolel tudi sam, se je vrnil v Montpellier. Pred bližajočo se smrtjo se je umaknil v kočo v gozdu, kjer mu je pes vsak dan prinašal kos kruha. Zato ga velikokrat upodabljajo s psom. Čudežno ozdravljen se je znova pojavil v Montpellieru. Ker ni razkril svoje identitete in so ga imeli za vohuna, so ga zaprli v ječo. Tam je pet let pozneje umrl. Na smrtni postelji je prejel zakramente in duhovniku razkril svojo pravo identiteto.

Kmalu po njegovi smrti se je njegovo češčenje razširilo po Italiji in Franciji, nato pa po vsej Cerkvi. Sveti Rok je priprošnjik zlasti proti kugi, za kar je bil razglašen po cerkvenem zboru v Ferrari, ko je ta bolezen z Vzhoda prek mornarjev prišla v večja pristanišča v Benetke, Marseille, Lizbono … in se nato razširila po vsej Evropi. Sveti Rok goduje 16. avgusta.

Molitev k svetemu Roku:   Sv. Rok, evropski romar, kužen in zaprt, ki si ozdravil mnoga telesa in ljudi privedel k Bogu, posreduj za nas in obvaruj nas hudih bolezni na telesu in duši.