Ob visokem jubileju našega lepega mesta, letos praznujemo 1950 let prve pisne omembe, smo se tudi v naši župniji odločili, da se vključimo v praznovanje te častitljive obletnice.
Pri postavitvi scene letošnjih jaslic smo najveličastnejši dogodek božičnega praznovanja, to je rojstvo našega zveličarja Jezusa Kristusa, postavili v votlino na hrib, ki ga Ptujčani imenujemo Panorama, saj so na tem hribu ostanki krščanske cerkve iz četrtega stoletja.
Pod hribom smo »zgradili« polovico rimske hiše, ki smo jo poimenovali "Domus Ecclesia" ali hišna cerkev, saj so se v zgodnjih časih prve krščanske skupnosti zbirale po domovih, kjer so prebirali izročila apostolov in nauke prvih cerkvenih učiteljev.
Ptujčani imamo svojega škofa, na katerega smo zelo ponosni, zato smo za osrednji lik sprednje scene postavili sv. Viktorina, ki prebira prepise prvih apostolskih pisem, ki jih je prinesel s seboj iz krajev in dežel, v katerih je učil Jezus Kristus. Škof Viktorin je bil eden prvih oznanjevalcev Jezusovega rojstva, ki je rojstvo zveličarja oznanjeval v takratni rimski Petovioni.
Zgodbo o Jezusovem rojstvu so na dvorišču Domus Ecclesie poslušali župan takratne Petovione, Gaj Valerij Tetij Fusk, in trgovec, Heliodor, ki si je od tega dogodka obetal zaščito majhne petovionske krščanske skupnosti. V pogovor se je vključeval filozof Feliks, ob robu sta pripovedovanju prisluhnila suženj Ater in dekla Merula z vrči, iz kuhinje pa sta poskušali del zgodbe o rojstvu zveličarja ujeti tudi Mirjam in njena dekla. V ozadje se je postavil legionar Leontid, ki mu je bil nauk o Jezusu nadvse všečen, vendar se zaradi svoje službe ni upal preveč izpostavljati.
Na dvorišču hiše so svoj prostor našli otroci, Ifigenija, Tiana in Tian in drugi otroci, ki so bili novorojenemu Jezusu še posebej blizu.
Navdih za postavitev jaslic smo dobili ob poslušanju predavanja o začetku krščanstva v naših krajih in o življenju našega petovionskega škofa Viktorina.
Imena oseb prve krščanske skupnosti smo z dovoljenjem avtorja, p. Branka Cestnika, povzeli iz pravkar izdanega romana "Sonce Petovione".
