+ P. TARZICIJ KOLENKO, minorit

Rojen je bil 16. januarja 1942 v Novi vasi pri Ptuju. Ob krščanski vzgoji doma in spoznavanju minoritov v samostanu je odšel v malo minoritsko semenišče v Zagreb in obiskoval Interdijecezansko sredjo školo za spremanje svečenika, ki jo je uspešno končal. Po končanem prvem razredu srednje šole je opravil leto noviciata in 7. avgusta 1960 na Cresu naredil prve zaobljube. Po opravljenih štirih semestrih na fakulteti v Zagrebu je 4. oktobra 1965 v Zagrebu naredil slovesne zaobljube.
Preselil se je v minoritsko bogoslovno semenišče v Sostro in nadaljeval študij na Teološki fakulteti, ki ga je končal leta 1970. Medtem je 29. junija 1968 je v Mariboru prejel mašniško posvečenje.

Od leta 1968 do 1970 je med študijem kot duhovnik pastoralno deloval v župniji sv. Lenarta v Sostrem in tudi v župniji Javor.
1970 je bil premeščen v minoritski samostan na Ptuju in kot župnijski upravitelj pastoralno oskrboval župnijo Dornava.
Leta 1971 so ga predstojniki premestili na Ptujsko Goro kjer je kot župnijski upravitelj in pozneje kot župnik nosil odgovornost za tamkajšnjo župnijo in romarsko pastoralo. Za določen čas je sprejel tudi v soupravo župniji Stoperce in Majšperk.
Kot gvardijan je na Ptujski Gori skrbel za samostansko bratstvo od leta 1971 do leta 1980. V tem času je sprejel tudi službo dekana dekanije Dravsko polje.

Leta 1983 so ga bratje izvolili za provincialnega ministra slovenske minoritske province. To službo je opravljal do leta 1992 s sedežem v Ljubljani. V tem času je bil tudi nekaj let predsednik višjih redovnih predstojnikov in predstojnic v Sloveniji in hkrati član zbora svetovalcem ljubljanske nadškofije.

Po kočani službi višjega predstojnika je bil leta 1992 imenovan za župnika župnije Ptuj – Sv. Peter in Pavel, ki jo je opravljal do leta 2006. V tem času je bil tudi do leta 2002 gvardijan tega samostana.
Leta 2006 je bil imenovan za župnika moderatorja župnije sv. Vid in dodeljen tamkajšnjemu samostanu. Omenjeno službo je prenehal opravljati leta 2022 ter nadaljeval kot duhovni pomočnik do leta 2024. Bratom je kot gvardijan služil v letih 2018 do 2022. Tako na Ptuju kot na Vidmu pri Ptuju je v obeh dekanijah opravljal tudi službo dekana in bil član duhovniškega sveta mariborske nadškofije. Letošnjega leta aprila se je preselil v minoritski samostan na Ptuj, da bi si nekoliko opomogel zaradi bolezni, ki ga je vedno bolj onemogočala pri življenju in delu.
Ko v teh dneh premišljujem njegovo redovniško in duhovniško pot bi želel izpostaviti tri stvari:

Redovniška pot
Kot redovnik minorit je v provinci vršil najrazličnejše službe: provincialni minister, provincialni vikar, definitor, gvardijan, predsednik najrazličnejših provincijskih komisij.
Posebno ljubezen in skrb je čutil do Frančiškovega svetnega reda. Kot duhovni asistent pokrajinskega bratstva mariborske nadškofije in kot duhovni asistent krajevnih bratstev je vedno poudarjal skrb za živa bratstva. Njegova predanost Frančiškovemu svetnemu redu je pustila globoki pečat v naših bratstvih Frančiškovega svetnega reda.

Duhovništvo
Pater Tarzicij je bil človek številnih talentov in darov, ki jih je vselej uporabljal za služenje Bogu in nagovarjanju vernikom, da sledimo veri in evangeliju.
Pastoralno delo v župnijah mu je bilo zelo pri srcu. V župnijskih skupinah je videl veliki izziv za prihodnost Cerkve. Pastoralnemu delu s starši veroučencev, z zakonskimi skupinami in Karitas se je še posebej posvečal.
Ob skrbi za živo občestvo v župniji je povsod kjer je deloval tudi obnavljal in gradil cerkve. Pristopil je k obnovi romarske cerkve na Ptujski Gori; uresničil dolgoletno željo minoritov in vernikov ter dobronamernih ljudi, da se je ponovno zgradila minoritska cerkev na Ptuju; prenovil in dogradil cerkev na Vidmu pri Ptuju.

Preizkušan v bolezni
P. Tarzicij je bil skoraj dvajset let dializni bolnik in o tem je spregovoril tudi za revijo Ognjišče tako: Vsakemu jasno povem, da bolezen ni samo prekletstvo. Bolezen te spremeni in prevetri tvoje poglede. Po bolezni čisto drugače gledam na življenje kot sem prej. Kronična bolezen ti da nov motiv za življenje, ko se boriš s tako boleznijo in potem vseeno iztržiš še nekaj iz svojega življenja.
Kljub dializi je živel polno življenje. Tam je pisal tudi priložnostne pesmi, ki jih je zbral v knjigi "Križev pot na dializi«.

Zemeljsko življenje in redovniško ter duhovniško pot je končal 30. septembra 2024.
Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl DJ je ob somaševanju 39 duhovnikov vodil mašo zadušnico v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Pokopan je na starem ptujskem rogozniškem pokopališču.
                                                           p. Milan Kos

Molitvena ura

Pogrebna sveta maša

Obhajanje Rokove nedelje, smo letos, podobno kot preteklo leto, povezali z obhajanjem praznika četrtne skupnosti Turnišče-Breg.

Priprave so trajale več dni, samo praznovanje pa smo pričeli v nedeljo, 18.8.2024 ob 10.00 uri s sveto mašo, ki jo je v somaševanju sobratov, vodil p. Matej Sentes, župnik sodelavec na Ptuju. V pozdravu pred mašo je vse navzoče v imenu skupnosti vernikov, ki se zbirajo pri sv. Roku pozdravil g. Janez Rožmarin in voščil p. Mateju, ob 20. obletnici mašniškega posvečenja. Pri sveti maši nas je nagovoril p. Matej. Sodelovali so domači ministranti in bralci, prepeval Mešani župnijski pevski zbor sv. Petra in Pavla pod taktirko g. Uroša Sagadina.

Po maši je sledil pozdrav ge. županje Nuške Gajšek, ki se je pridružila čestitkam p. Mateju ob obletnici nove maše in mu podarila buteljko vina, potomke najstarejše trte na svetu, ki raste tudi na Ptujskem gradu.

Sveti maši je v šotoru pod cerkvijo sledil kulturni program, nagovori, druženje in pogostitev ob praznovanju praznika četrtne skupnosti.

Za slovo so možje in žene, domačini pri sv. Roku,.. ki so vse skupaj pripravili, le to tudi pospravili in dali stvari vred.

Hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi, izvedbi in pospravljanju ob Rokovi nedelji in prazniku četrtne skupnosti. Hvala vsem dobrotnikom in prostovoljcem za pomoč in podporo.