Na veliki četrtek se v cerkvi spominjamo Jezusove zadnje večerje z učenci, postavitve zakramenta svete evharistije in službenega duhovništva. Pri maši velikega četrtka, duhovnik po oznanjenem evangeliju in homiliji, po Jezusovem zgledu, "ki je svojim izkazal ljubezen do konca," 12 možem - apostolom - umije noge in tako pokaže, da je "prišel, da bi služil in ne da bi mu služili."
Maši velikega četrtka je sledila molitev z Jezusom na Oljski Gori, kamor se je umaknil, da bi, preden bo trpel, molil k Očetu.
Po molitvi v vrtu Getsemani, smo razdelili blagoslovljen kruh, ki nas vabi, da bi tudi mi v svojem življenju postajali kruh za druge in se zanje darovali.

Na veliki petek, ki je (poleg velike sobote) dan velike tišine in edini dan v letu, ko ni svete maše, smo zjutraj obhajali križev pot.
Zvečer ob 19.uri pa se zbrali k obredom velikega petka, ki so sestavljeni iz besednega bogoslužja (beril in poročila o trpljenju Jezusa Kristusa), desetih slovesnih prošenj za potrebe Cerkve in sveta, češčenja križa in obhajila.
Bogoslužju velikega petka je sledila molitev ob Božjem grobu, kamor smo prenesli Najsvetejše - Jezusovo telo in pred njim ostali sprva v glasni, vodeni molitvi nato pa še v tihem zrenju.

Na veliko soboto smo se preko dneva zbirali k blagoslovu jedil in molitvi pri Božjem grobu.
Ob 19.uri smo začeli z obhajanjem velikonočne vigilije, praznika Gospodovega vstajenja,... zbrali smo se na dvorišču križnega hodnika našega samostana, kjer smo ob blagoslovljenem ognju prižgali novo velikonočno svečo, ki predstavlja Kristusa - Luč sveta. Sledila je procesija v cerkev ob prepevanju: "Kristusova luč!" "Bogu hvala."
V cerkvi smo ob soju velikonočne sveče in ostalih sveč, prisluhnili hvalnici velikonočni sveči - Eksultet. Sledilo je branje beril. Sprva iz Stare zaveze nato pa so se ob slovesnem prepevanju Slave, v cerkvi prižgale vse luči in zadonele orgle..
sledilo je branje berila iz Pisma apostola Pavla, slovesna aleluja in oznanilo evangelija.
Po homiliji v kateri je p.Danilo predstavil pomen in vsebino današnje noči, se je pričelo krstno bogoslužje: litanije vseh svetnikov, blagoslov krstne vode, izpoved vere, krst dveh katehumenov in birmanje treh, ki so se dalj časa pripravljali na ta dan.
V evharističnem bogoslužju smo na oltar prinesli darove kruha in vina, ki so po duhovnikovim rokah in molitvi, postali Jezusovo telo in kri.
Ob sklepu nas je duhovnik odslovil s slovesnim: "Pojdite v miru, aleluja, aleluja."

Na velikonočno jutro smo ob Božjem grobu zaslišali slovesno trikrat zapeto ALELUJA, sledila je vstajenjska procesija po našem mestu, s katero smo se na Florjanovem trgu srečali z Vstalim v družbi faranov župnije sv.Jurija, skupaj zapeli dve velikonočni hvalnici, nato pa pot nadaljevali nazaj v našo cerkev, kjer smo po blagoslovu z Najsvetejšim nadaljevali s sveto mašo nedelje Jezusovega vstajenja.
Sveti maši je sledil velikonočni zajtrk v samostanskem refektoriju, voščila in izrazi veselja ob praznovanju Jezusove zmage nad smrtjo.

Na cvetno nedeljo, smo, kot je v navadi obhajali blagoslov zelenja, presmecev in oljčnih vej. Farani iz Spuhlje, pod taktirko Franca Bolcarja, so pripravili tudi veliki presmec, ki so ga pred 9. mašo in blagoslovom prinesli in postavili ob vodnjak na dvorišč križnega hodnika. Ob 9. uri smo obhajali sveto mašo, med katero smo prisluhnili evangeljskemu poročilu o trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa - pasijonu. Za cvetno nedeljo in veliki petek velja izjema oz "privilegij" da evangeljsko besedilo, ki je lastno branju diakona, lahko po vlogah berejo tudi bralci beril. Po slovesni maši med katero je prepeval župnijski pevski zbor, smo se vsi preselili na dvorišče križnega hodnika, kjer je potekal blagoslov zelenja, ki so ga ljudje prinesli s seboj. Po molitvi in kropljenju ljudstva smo prisluhnili smo evangeljskemu poročilu o Jezusove slovesnem vstopu v mesto Jeruzalem in se po blagoslovu tudi sami v procesiji vrnili v cerkev, kjer je ob 10.30 sledila naslednja redna nedeljska sveta maša.
Zelenje, ki ga povežemo v presmece je znamenje rodovitnosti in življenja. Veje oljke pa so simbol miru in sprave.

V četrtek in petek, 13. in 14. marca 2025 je bil za našo župnijo praznik, dan celodnevnega češčenja Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.
V četrtek, 13. marca, na obletnico izvolitve papeža Frančiška, smo obhajali celodnevno češčenje v cerkvi svetega Roka, kjer smo ob 9.00 uri obhajali sveto mašo, maši pa je sledila ura češčenja in molitve pred Jezusom. V svojih prošnjah smo se na Jezusa obračali v svojih potrebah in molili za našega papeža Frančiška.
Petek, 14. marec, smo praznični dan začeli s sveto mašo ob 7.30, kateri je sledila ura češčenja do 9. maše. Nato pa so preko dneva prihajali pred Jezusa posamezni mililci in se zadrževali v tihi osebni molitvi. Ob 17.00 je potekala molitvena ura, ki so jo sooblikovali naši letošnji birmanci. Dan celodnevnega češčenja smo sklenili s sveto mašo ob 18.00 uri. Med mašo nas je nagovoril p. Miha Benedikt Majetič, naš misijonar v Astani v Kazahstanu, ki je te dni med nami na počitnicah. Prepevali so pevci župnijskega pevskega zbora ob spremljavi prof. Luke Gojkoška na orglah. Ob koncu prazničnega dne smo s hvaležnostjo za vse prejete darove in milosti, zapeli zahvalno pesem ter prejeli blagoslov z Najsvetejšim.

9. marca 2025, na prvo postno nedeljo, je bilo v minoritskem samostanu na Ptuju v križnem hodniku odprtje razstave z naslovom Lepota stvarstva. Bratje minoriti s ptujskega samostana so hoteli 800-letnico nastanka Frančiškove Hvalnice stvarstva ali sončne pesmi obeležiti tudi na viden način. K sodelovanju so povabili priznanega fotografa g. Ubalda Trnkoczyja iz Pirana. Z veseljem se je odzval in sprejel izziv. Sam pa pravi, da pravzaprav ne gre za razstavo, kjer bi on želel kaj povedati. Želi si, da bi podobe s posameznimi kiticami hvalnice same spregovorile vsakemu posebej. Ob pripravi fotografij se je čutil le kot izbran čopič, v rokah Njega, ki je Lepota sama.
Čeprav želimo, da razstava nagovori vsakega na njegov lastni način, pa je na uvodni fotografiji besedilo p. Danila Holca, ki naj bi bilo neke vrste namig na Frančiškovo duhovno ozadje ob ustvarjanju te ne le pomembne italijanske pesnitve temveč tudi molitve.
Takole je zapisano:
Sv. Frančišek Asiški je leto dni pred smrtjo (1225) sestavil Hvalnico stvarstva ali Sončno pesem. Z La Verne se je vrnil zaznamovan z Jezusovimi ranami in skoraj slep.
Obdan z bolečino, a z radostjo, upanjem in duhovnimi očmi motri onkraj vidnega sveta – obzorje Večne svetlobe, Luč, ki jo simbolizira brat sonce.
V svoji ponižnosti in duhovnem uboštvu se počuti nevrednega, da bi imenoval Najvišjega in ga počastil. Zazre se k vsem stvarem in jih kot brat povabi h kozmičnemu bogoslužju. Prvinskim elementom s človeškim obrazom kot refren doda simbolne pridevnike. Ti so najgloblji odsev njegove duhovnosti.
Lepota stvarstva opeva in slavi neizrekljivo Lepega, človekova spravljenost in veličina miru pa odsevata Njegovo najsvetejšo voljo.
Po vsem ustvarjenem postane Hvalnica pot njegove duše h končnemu zedinjenju z Bogom.
Naj ta molitev ob 800-letnici nastanka tudi tebe, sestra, brat, prek fotografij ponese za nekaj trenutkov v območje Svetega.